Zgodovina RD Kranj

Sami začetki o organiziranem ribištvu na območju današnje RD segajo v drugo polovico 19. stoletja.

V obdobju Avstro-Ogrske je med leti 1878 in 1889 profesor Ivan FRANKE na Savi pri Okroglem začel z ribogojstvom, kjer je smukal ter umetno oplojeval potočne postrvi.

Profesor Franke ima tudi velike zasluge za vnos šarenk v naše vode.

V času pred drugo svetovno vojno so smeli loviti sam tisti, ki so imeli "koncesijo" za ribolov na našem območju. V večini so bili to posamezni pomembneži in veljaki, kot na primer: g. MAYER, g. MAJDIČ, dr. VALIČ, postajenačelnik TOPORIŠ in drugi.

Po drugi svetovni vojni, spomladi 1946 pa je kmetijsko ministrstvo razdelilo vse vode na Gorenjskem na 15 revirjev, ki so bili združeni v takoimenovano "Ribiško zadrugo". Na vodah, s katerimi opravljamo danes so tako bili 3-je revirji in sicer:

- revir 13 je bila Kokra s pritoki do izvira in v njem so gospodarili g. JOCIF, g. BUKOVNIK, g. SLANC, g. VIRNIK in župnik VOLK;
- revir 14 je obsegal Kokro od Britofa do Save in pritoka Rupovščice. V njem so gospodarili g. FOCK, g. LEVIČNIK, g. ŠILING, g. ADAMIČ in g. VREČEK;
- revir 15 pa je obsegal reko Savo med Kranjem in Medvodami in v njej so "gospodarili" g. ŠIMUNAC, g. FOCK, g.LEVIČNIK, g. PREISIGNER, g. ERI, g. HROVAT in g. KOVAČEVIĆ- oficir JLA, znan kot  »ribič«  z bombami……

Takrat se je lovilo na vse vrst vab in število ulovljenih rib ni bilo omejeno, le lov z mrežami je bil prepovedan. Lovopust in najmanjša mera pa sta bila podobna današnjim.

Kot smo omenili, so le redki imeli pravico do ribolova, zato novi ribiči zlepa niso prišli med izbrano elito in so lahko le "gospodo" spremljali in jim nosili pribor ter plačeval pijačo.

Leta 1953 je prišlo do združitve vseh treh revirjev v Ribiško društvo Kranj, ki pa je pravni naslednik Gorenjske ribolovne zadruge. Na jesen 1958 je izšel zakon o društvih, s katerim so se ukiniil posamezni revirji in društvo kranjskih ribičev se je preimenoval v današnji RD Kranj.

Naša RD bo srečala Abrahama leta 2008.

V povojnem času pa so se kot predsedniki naše RD zamenjali g. Silvo MALENŠEK, g. Franc CARL, g. Jože MARJEK, g. Filip ROME, g. Ivan MAUSER, g. Miran BOGATAJ, Bojan ANČIK in danes g. Primož BERGANT.