|
Revirji RD Kranj
RD Kranj gospodari z vodami, kjer lahko muharite, vijačite in beličarite. V vodah s katerimi gospodarimo domujejo čudovite potočne postrvi, lipani, šarenke, kleni, podusti, mrene, ščuke, smuči, somi, ostriži, rdečeperke, krapi, amurji, tolstobiki, ... Spodaj si lahko preberet in pogledate nekaj o naših revirjih.
:: Revir Kokra ::
Kokra je prava alpska reka, ki izvira v treh krakih pod Virnikovim Grintavcem na višini med 1100 in 1300m. V Spodnjem Jezerskem se združi z Jezernico, ki priteče iz Planšarskega jezera. Do Preddvora teče v ozki, kanjonski strugi, ko priteče na Kranjsko ravan pa se ji strmec zmanjša. Pod vasjo Visoko se znova veže v konglomeratne sklade in v Kranju tvori že pravi kanjon. V Savo se izliva po 35 km toka in se spusti za skoraj 950m/nadmorske višine.
Do Preddvora ima Kokra izrazito hudourniški značaj, pa tudi v Kranju so ogromne razlike v pretoku - minimalni je 1 kubični meter na sekundo, srednji je 7 kubičnih metrov na sekundo, v času stoletne vode pa je pretok kar 220 kubičnih metrov na sekundo! Pomembnejše pritoke, razen Jezernice, dobiva z desne, izpod Storžiškega pogorja. Dolvodno si za Jezernico slede Reka, Koritnica, Vobnica, Čemšenik, Bistrica - iztok iz Črnjave, Belca in največji pritok Rupovščica. Vsi pritoki razen dela Rupovščice so gojitveni.
Lovni revir sega od Kranja do Jezerskega, vklučno z Planšarskim jezerom. Revir Kokra sega od Kranja do kmetije Povšnar, revir Kokra pritoki pa od kmetije Povšnar navzgor.
Ribe in način ribolova v Kokri - V spodnjem delu reke, nekako do betonskega jezu pri Oljarici v vasi Britof, žive lipani, potočnice, šarenke in kleni, navzgor od Britofa pa se kleni ne pojavljajo, lipana pa zasledimo do jezu v Preddvoru. Gorvodno pa vedno bolj prevladuje avtohtona potočnica. Ribolov je dovoljen le z umetno muho brez ali s stisnjenim zalustnikom in brez dodatne obtežitve.
:: Revir Rupovščica ::
Rečica Rupovščica zbira svoje povirne vode izpod zahodnega dela Storžiškega hribovja - Križka gora, Tolsti vrh in Polana. Vodotok je dolg kakšnih 14 km, izviri so na višinah od 600 do 1000 m/nadmorske višine. Največji pritoki, z leve strani izpod Storžiškega pogorja so Milka, Stražnica in Goričnica, z desne strani iz planote Udenboršt pa Želinski potok in Novaki.
Pod Golnikom se njen padec zelo zmanjša, zato ima vse do Kokrice za alpsko vodo zelo majhen strmec, dno je marsikje zablateno, ob visoki vodi pogosto poplavlja bližnje močvirne travnike. Vodotok ima kar tri imena. Zgornji tok od Golnika pa vse do sotočja s Stražnico pri Tenetišah se imenuje Parovnica, dol vodno do sotočja z Milko pri Bobovku pa se imenuje Kokrica in le spodnji del treh kilometrov, mimo Kokrice, Ilovke in Rupe se imenuje Rupovščica. Na koti 370m se pri Ovčanu (kmetija) združi s Kokro.
Vodotok je doživel v začetku osemdesetih let korenite hidro-tehnične posege, saj so jo meliorirali v dolžini 3,5 km med Tenetišami in Kokrico in s tem so skrajšali njeno dolžino za skoraj 1 km, zravnali veliko meandrov, zgradili več jezov in obale utrdili s skalami, zadnji tak poseg pa so izvedli v letu 2008 nad Kokrico.
Ribe v vodotoku: voda je lovna v dolžini 7,5 km od izliva do zadnjega jezu pod nogometnim igrišču v Tenetišah. V delu vodotoka od izliva do jezu pri nekdanji žagi in mlinu na Ilovki je poleg potočnic, šarenk, klenov tudi precej lipanov. Nad jezom je najlepši in izredno težko dostopni kanjonski del vodotoka (1 km), pod nekdanjo žago na Kokrici pa so tolmuni globoki do 5 m. Na Kokrici so v vodi tudi ostriži, krapi , perke in oke, linji, ščuke in celo som, vzrok pa je pritok Belca , ki je iztok iz jezerc na Brdu in ob visoki vodi pride do pobega v Rupovščico.
:: Revir Črnava ::
Jezero Črnava se nahaja le nekaj kilometrov od samega mesta Kranj pri vasi Preddvor. Poleg jezera se nahaja tudi hotel Bor in Grad Hrib. Sam kraj nudi obiskovalcem mir, sprehode, izhodišče za planinske ture in različne športne dejavnosti.
V samem jezeru Črnava se nahaja drstišče lipana za potrebe Zavoda za ribištvo Republike Slovenije, zato je potrebno dosledno upoštevati navodila o dovoljenem načinu ribolova za revir Černava. Ribolov je odprt od 1.5. do 30.11.
:: Revir Planšarsko jezero ::
Planšarsko jezero je nastalo s poglobitvijo močvirnatega travnika in zajezitvijo Jezernice na mestu nekdanjega pleistocenskega jezera. Jezerce pred zasipavanjem Jezernice ščiti jez in vodni zadrževalnik, saj hudourniški potok v času poplav nanaša izpod gora obilo proda. Jezerce je nastalo zaradi turistične izrabe in ima največjo globino okoli 2 m, naraven živelj v njem pa so majhne potočnice, ki se pozimi, ko jezerce na debelo prekrije led, umaknejo po potoku navzgor. RD vsako leto vanj vloži tudi šarenke, ki zelo hitro rastejo saj je voda zelo bogata s postranicami.
Ribolov je dovoljen z muharico, vodno kroglico in tudi blestivko. Ribolovna sezona se začne 01.03. in traja do 30.11. oz. do zamrznitve jezerca.
:: Revir Sava ::
Reka Sava priteče iz SZ dela Slovenije, revir Sava, s katerim upravlja RD Kranj se začenja pri Majdičevem jezu v Kranju in se konča pri jezu hidrocentrale v Mavčičah. Revir je precej pester in tako razdeljen na tri sektorje.
Zgornji, muharski del, ki se začne pri Majdičevem jezu in konča pri manjšem mostu 2 km nižje pri tovarni Planika je pravi raj za ribolov na salmonide, kjer si posebno mesto zaslužijo veliki lipani in postrvi. Reka je široka, z enim jezom, ter razgibanim reliefom, kjer se lahko preizkusite v lovu na suho muho, kot tudi težke potopke.
Od mostu pri tovarni Planika do jezera je vmesni del, kjer se voda že nekoliko umiri in je zelo bogat z belo ribo, predvsem s podustjo in klenom. Ribolov si tu lahko privoščite tudi na urejeni tekmovalni trasi. Najpogosteje se tako tu lovi podusti in sicer na talni ribolov ali s plovcem.
Jezero se prične takoj za slikovitim kanjonom, ki je dolg okoli 2 km in je že sam po sebi lepa atrakcija in je dostopen samo s čolnom. Jezero daje preživetje številnim roparicam, kot so ščuka, som in smuč, kjer v obilici hrane zrastejo do zavidljivih velikosti. Prav tako pa se na vijačenje lahko ujame velika šarenka ali potočna postrv.
Ribolov na Savi je tako zelo raznolik, saj obsega muharjenje, vijačenje, talni ribolov in ribolov iz čolna, ujamete pa lahko tudi ribo vaših sanj.
Dolžina revirja je 10 km, vodna površina 119,8 ha, vrsta vode je mešana salmonidno ciprinidna. Najpogostejše vrste rib so potočna postrv, šareka, lipan, klen, podust, ščuka, linj, ostriž, krap, smuč, sulec, rdečeperka, rdečeoka, mrena in som.
:: Revir Zbilje ::
Po hidro centrali Mavčiče se tok Save ponovno nekoliko okrepi, vendar ga kmalu zaustavi drugo akumulacijsko jezero – Zbiljsko jezero. Jezero je še posebej v poletnih mesecih tudi lep turistični kraj, kjer je na levem bregu kamp Dragočajna, na desni pa Čolnarna s spremljajočimi turističnimi objekti. Revir je znan predvsem po lovu ščuk, saj so bili tu ujeti rekordni primerki. Ugodno na ščuko vpliva predvsem travinje v vodi, saj nudi dobre pogoje za drst. Prav tako pa boste v jezeru lahko lovili podusti in velike postrvi.
Dolžina revirja je 7 km, površina 69 ha, vrsta vode je mešana salmonidno ciprinidna. Najpogostejše vrste rib so šareka, klen, podust, ščuka, rdečeperka in rdečeoka.
:: Revir Račnik ::
Jezerce je umetnega nastanka, nastalo je z zajezitvijo gojitvenega Želinjskega potoka, ki izvira v osrednjem delu nizke planote Udenboršt in se pri Tenetišah, po približno 5 km izliva v Parovnico - Rupovščico. Začetno zajezitev so v šestdesetih letih 20. st. ustvarili lovci za gnezdišče rac, po dogovoru pa je RD Kranj povišala nasip in nastalo je umetno jezerce z dolžino okoli 120 m in širino 70 m. Gladina je na koti 424 m/nadmorske višine, največja globina pa dosega okoli 2,5 m. Poleti se voda ogreje do 25 C, pozimi pa je več mesecev zamrznjeno.
Dostop iz Kranja: pred Tenetišami, mimo smetišča kranjske komunale, od ceste Kranj - Golnik - približno 2,5 km.
Dostop iz Nakla: od gostišča Bolero, pod avtocesto in preko Cegelnice, približno 2 km, iz Strahinja pa 1,5 km. Najboljša cesta je iz Nakla.
Ribe v jezercu: pred vlaganjem krapov in tudi linjev so v vodi prevladali kleniči in kleni, pa tudi potočnice. V vodo smo večkrat prinesli tudi rdečooke in perke. V jezeru je tudi nekaj amurjev in ščuk. Vsako leto se vloži cca 300 kg krapov.
Ribolov - lovne vse ribe, razen potočnic - glej naš pravilnik.
|
